France Kralj je bil rojen 26. septembra 1895 v Zagorici pri Dobrepoljah. Najprej se je šolal na umetnoobrtni šoli v Ljubljani (1907-1912, prof. A. Repič), nakar je eno leto delal v kiparski delavnici A. Progarja v Celovcu. Kiparstvo je študiral na umetnostni akademiji na Dunaju (1913-1915 in 1918-1919, prof. J. Müllner, Schmidt, E. von Hellmer) in slikarstvo na umetnostni akademiji v Pragi (1919-1920, prof. V. Bukovac). Od leta 1920 je živel v Ljubljani, kjer je imel svoj atelje. Med leti 1925 in 1945 je bil profesor na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, kjer je tudi vodil šolo za keramiko. Bil je pobudnik in ustanovitelj Kluba mladih oblikujočih umetnikov v Ljubljani (1921) in ustanovitelj društva Slovenski lik (1934). Leta 1983 je bila v Kostanjevici na Krki odprta stalna zbirka njegovih del. France Kralj je umrl 16. februarja 1960 v Ljubljani.

Razstava slik.

Slikar, kipar in grafik France Kralj, rojen 26. septembra 1895 v Zagorici pri Dobrepoljah, je bil osrednja osebnost slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti v obdobju po prvi svetovni vojni.

V letih 1901/07 je obiskoval ljudsko šolo na Vidmu pri Dobrepolju. 1907. leta je šolanje nadaljeval na Umetno-obrtni šoli v Ljubljani, kjer je leta 1912 zaključil šolanje na oddelku Strokovne šole za lesno in kamneno kiparstvo. V letih 1912/13 je bil pomočnik v delavnici podobarja Alojzija Podlogarja v Celovcu. Leta 1913 se je vpisal na kiparski oddelek likovne akademije na Dunaju (prof. von Heller, Schmidt in Müllner). Zaradi vpoklica na fronto je junija 1915 študij začasno prekinil, končal pa ga je leta 1919. V naslednjih dveh letih se je slikarsko izpopolnjeval na praški akademiji (prof. V. Bukovac). Vrsto let je bil profesor na ljubljanski Srednji tehniški šoli. Leta 1933 je izšla umetnikova avtobiografija Moja pot. Leta 1937 je na svetovni razstavi v Parizu prejel nagrado za skulpturo Žrebe. Kralj je v 20. letih združil umetnike svoje generacije v Klubu mladih, ki se je kasneje preimenoval v Slovensko umetniško društvo.

Sredi 20. let je nekako opustil filozofsko poglobljeno tematiko in se posvečal motiviki vsakdanjega življenja, v oblikovno dovršenem slogu tako imenovane nove stvarnosti. V 30. letih lahko govorimo o zrelem Kraljevem ustvarjalnem obdobju, v katerem se prepletata oblikovno mojstrstvo in izrazni kolorizem. Bil je umetnik, ki je s formalno inventivnostjo vzdrževal modernistično kontinuiteto tudi v nazadnjaškem konservativnem ozračju 30. let in se z izbiro motivike boril proti čedalje hujši ideologizaciji umetniškega sporočila. Kljub izjemno oteženim ustvarjalnim razmeram je Kralj vse do nenadne smrti leta 1960 ohranjal polno vitalnost mojstra, nenehno pripravljenega soočati se z lastnim ustvarjalnim genijem in dilemami sodobnega likovnega ustvarjanja.

Slikar, kipar in grafik France Kralj, rojen 26. septembra 1895 v Zagorici pri Dobrepoljah, je bil osrednja osebnost slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti v obdobju po prvi svetovni vojni.

V letih 1901/07 je obiskoval ljudsko šolo na Vidmu pri Dobrepolju. 1907. leta je šolanje nadaljeval na Umetno-obrtni šoli v Ljubljani, kjer je leta 1912 zaključil šolanje na oddelku Strokovne šole za lesno in kamneno kiparstvo. V letih 1912/13 je bil pomočnik v delavnici podobarja Alojzija Podlogarja v Celovcu. Leta 1913 se je vpisal na kiparski oddelek likovne akademije na Dunaju (prof. von Heller, Schmidt in Müllner). Zaradi vpoklica na fronto je junija 1915 študij začasno prekinil, končal pa ga je leta 1919. V naslednjih dveh letih se je slikarsko izpopolnjeval na praški akademiji (prof. V. Bukovac). Vrsto let je bil profesor na ljubljanski Srednji tehniški šoli. Leta 1933 je izšla umetnikova avtobiografija Moja pot. Leta 1937 je na svetovni razstavi v Parizu prejel nagrado za skulpturo Žrebe. Kralj je v 20. letih združil umetnike svoje generacije v Klubu mladih, ki se je kasneje preimenoval v Slovensko umetniško društvo.

Sredi 20. let je nekako opustil filozofsko poglobljeno tematiko in se posvečal motiviki vsakdanjega življenja, v oblikovno dovršenem slogu tako imenovane nove stvarnosti. V 30. letih lahko govorimo o zrelem Kraljevem ustvarjalnem obdobju, v katerem se prepletata oblikovno mojstrstvo in izrazni kolorizem. Bil je umetnik, ki je s formalno inventivnostjo vzdrževal modernistično kontinuiteto tudi v nazadnjaškem konservativnem ozračju 30. let in se z izbiro motivike boril proti čedalje hujši ideologizaciji umetniškega sporočila. Kljub izjemno oteženim ustvarjalnim razmeram je Kralj vse do nenadne smrti leta 1960 ohranjal polno vitalnost mojstra, nenehno pripravljenega soočati se z lastnim ustvarjalnim genijem in dilemami sodobnega likovnega ustvarjanja.



Tokratna razstava je zasnovana precej intimno, na manjših formatih so predstavljeni motivi s katerimi Kralj opeva kmečko življenje, z nepogrešljivimi živalmi in krajino. Žanrsko obarvani prizori iz katerih veje neukrotljiva energija kot hvalnica življenju in naravi so povečini nastali v 40-tih letih prejšnjega stoletja.

Razstavljajo: Barbara Demšar, Tanja Špenko, Ivana Puljić, Metka Gosar, Rok Slana, Žiga Okorn, Primož Pugelj, Miha Perne, Matteo Massagrande, Gani Llalloshi, Nataša Ribič Štefanec, Alenka Koderman, Žarko Vrezec, Damjana Stopar Štrovs, Igor Banfi, Jože Marinč, Jože Šubic, Nikolaj Vogel, Franco Vecchiet, Miran Kreš, Brane Širca, Bojana Križanec, Dušan Fišer, Dušan Kirbiš, Nikolaj Beer, Ivo Prančič, Peter Štrovs, Nataša Tajnik Stupar, Živko Marušič, Ira Niero Marušič, Milena Usenik, Emerik Bernrd, Bine Krese, Petar Beus, Zoltan Novak, Paulina Jazvić, Željko Lapuh, Dalibor Jelavić, Nenad Vorih, Barbara Jurkovšek.

Razstavljajo: Barbara Demšar, Tanja Špenko, Ivana Puljić, Metka Gosar, Rok Slana, Žiga Okorn, Miha Perne, Matteo Massagrande, Gani Llalloshi, Nataša Ribič Štefanec, Alenka Koderman, Žarko Vrezec, Damjana Stopar Štrovs, Igor Banfi, Jože Marinč, Jože Šubic, Nikolaj Vogel, Franco Vecchiet, Miran Kreš, Brane Širca, Dušan Fišer, Dušan Kirbiš, Nikolaj Beer, Ivo Prančič, Peter Štrovs, Nataša Tajnik Stupar, Živko Marušič, Ira Niero Marušič, Milena Usenik, Emerik Bernrd, Bine Krese, Petar Beus, Zoltan Novak, Paulina Jazvić, Željko Lapuh, Dalibor Jelavić, Nenad Vorih, Barbara Jurkovšek.

Avtor razstave je večplasten ustvarjalec Dušan Fišer. Umetnik, kustos, profesor…

Njegovo delo je že od nekdaj raziskovanje prostora v mentalnih strukturah; v njegovih

neskončnih možnostih predstavljanja kod, barv in svetlobe, ki se v Fišerjevih delih

kondenzirajo v „ikonskem jedru“, katero je v nenehnem preoblikovanju.

Njegove velike slike so izjemno barvite ali pa popolnoma monokromatske, kot v

primeru dela Deep Black, po katerem nosi ime razstava. So posledica umetnikovega

potovanja med lucidnimi analizami in čustvenimi vibracijami, med geometrijskimi

oblikami in lirskimi abstrakcijami.

Serija novih del, temelji na le enem mediju, slikarstvu, katerega „kode” so prostor,

svetloba in barva. Rezultat je pred našimi očmi. Umetnik, Dušan Fišer, ki nas zmeraj

znova preseneča, ne da bi kadarkoli izgubil svojo identeto ali slog. Zmeraj pripravljen

da se spoprime tudi z intenzivnim slikarstvom, ki pa je v tem primeru „počasno“, saj

od gledalca zahteva dolgotrajen pogled.

Marika Vicari

Gani Llalloshi se je rodil, odraščal in oblikoval v Prištini (Kosovo). Po končani Akademiji za likovno umetnost v Prištini, kjer je na oddelku za slikarstvo (prof. Nysret Salihamenxhiqi) diplomiral leta 1989, je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost leta 1991 zaključil še slikarsko specialko pri profesorju Andreju Jemcu ter leta 1993 grafično specialko pri profesorju Lojzetu Logarju. Izpopolnjeval se je tudi v Parizu in kot študent štipendist DAAD je v letih 1997/98 študiral na HDK v Berlinu. Od leta 1990 je član Društva slovenskih likovnih umetnikov (DSLU). Živi in dela v Portorožu. Njegov celoten slikarski in grafični opus je kljub razvojnim premenam določljiv z enakovrednim zanimanjem za figurativno in abstraktno izražanje, z nenehnim eksperimentiranjem z različnimi tehnologijami ter z vsebinsko angažiranostjo z življenjem človeka v sodobni družbi.



»Ustvarjam fiktivne podobe. V bistvu rišem laž, ki je zares laž, a hkrati ta laž pripoveduje mojo resnično zgodbo.« Tako kontradiktorno, samokritično in odkrito slikar Gani Llalloshi govori o svojem zadnjem ciklu – velikih platnih, pravzaprav preprogah, na katerih je stkal idilične pokrajine, ki jih je navdihnil film Sanje japonskega režiserja Akire Kurosawe.



»Morda so bile te pokrajine že dolgo v meni in so šele sedaj udarile na plan,« ugiba Llalloshi in hkrati poudari, da bordure preproge, ki obkrožajo pokrajine, niso okvirji slik, ampak abstraktni simboli z albanskih preprog, poimenovanih čilimi. Z njimi želi poudariti geografski prostor, iz katerega prihaja in kamor se vedno znova vrača. To je Kosovo. Njegova mama je pred poroko tkala čilime za balo in hkrati kot doto za vstop v hišo njegovega očeta. Pravila in kontekst takratne družbe so za Llalloshija teža, ki mu leži na plečih, in rahlja jo z idiličnimi slikami iz tokratnega cikla Nostalgie.



Umetnika bo predstavila kustosinja Elizabeta Rogović. Razstavo bo odprl veleposlanik Republike Kosovo v Sloveniji njeg. eksc. Nexhmi Rexhepi.

V četrtek, 15. novembra 2018 ob 18. uri začenjamo z galerijskimi večeri na Židovski ulici v Ljubljani.

Skozi galerije nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj in z marsikatere umetnine odgrnil tančico skrivnosti. Dr. Šerbelj bo na voljo tudi za vsa vaša vprašanja in vam bo z veseljem podal mnenje tudi o kakšni vaši umetnini.