Slak Đoka Jože
Rodil se je leta 1951 v Jablanu pri Mirni peči na Dolenjskem, po osnovni šoli v Kopru in srednji kemijski v Ljubljani pa je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani študij slikarstva opravil v letih 1971−75. Njegov mentor je bil Gabrijel Stupica. Po študiju je več let deloval tudi na tujem; leta 1980 v ZDA, med letoma 1985 in 1987 pa na Japonskem. Kot slikar se je že na začetku osemdesetih let odpovedal pravokotnemu nosilcu slike (kasneje se je k njemu tudi vrnil) in se odločil za ustvarjanje na lesu, nadgrajenim z, denimo, značilnim rezanjem in sestavljanjem slik v poljubne oblike. Bil je izrazito raziskovalne narave in je tudi v zadnjem desetletju nase opozoril s preobratom v svojem delu, z inventivno aplikacijo novih materialov na področje slikarstva, predvsem svojevrstnega pleksi stekla. Đoka bo ostal v razvoju sodobnega slovenskega slikarstva trdno zapisan s svojim izjemnim prispevkom k novi podobi, čeprav je bil nemara njen najbolj samosvoj predstavnik, in z nekonvencionalnimi pristopi h gradnji slik, ki jih je razvil v naslednjih obdobjih in katerih rezultati so bile najrazličnejše organske forme v kombinaciji z inovativno rabo materialov. Umrl je leta 2014.