Kregar Stane

Rojen je bil leta 1905 v Zapužah pri Dravljah. V letih 1917–1925 je obiskoval Šofijsko klasično gimnazijo v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Po maturi je vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1929. Slikarstvo je študiral na Akademiji likovnih umetnosti v Pragi v letih 1930–1934 (prof. Maks Švabinský). V letih 1934–1935 je obiskoval slikarsko specialko pri istem profesorju. Še kot študent je prvič razstavljal v okviru praškega kluba Neodvisni. Leta 1937 je bil med ustanovnimi člani Kluba neodvisnih likovnih umetnikov (Neodvisni) v Ljubljani. Istega leta je bil dalj časa v Franciji. Leta 1939 je postal predsednik ljubljanskega Kluba neodvisnih. Od 1935 do nemške zasedbe 1941 je poučeval risanje na Škofijski klasični gimnaziji, nato do leta 1945 v Baragovem semenišču za Bežigradom. Do leta 1941 je imel atelje na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu.

Po vojni je ustvarjal kot svobodni umetnik. Leta 1952 je štiri mesece bival v Franciji. Kregarjev slikarski opus obsega okrog 600 slik. Izdelal je likovno opremo za okrog sto cerkva. Njegova prva večja pregledna razstava je bila prirejena leta 1950 v ljubljanski Moderni galeriji; ta je pripravila tudi veliko Kregarjevo retrospektivno razstavo (1971/1972). Leta 1971 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Umrl je leta 1973 v Ljubljani.

Slikarjevi sestri in brat so leta 1993 podarili 85 Kregarjevih del Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Reproducirane Kregarjeve slike so na ogled v Galeriji Staneta Kregarja v Slovenskem domu (Zavod sv. Stanislava).