Aleksij Kobal (1962, Koper) je odraščal v Kopru. Leta 1977 se je vpisal na Srednjo šolo za oblikovanje v Ljubljani. V času služenja vojaškega roka (1981/1982) je napisal roman Avtoportret (ostal v rokopisu). Leta 1982 je bil sprejet na ALU v Ljubljani, kjer je študiral slikarstvo pri Štefanu Planincu in Janezu Berniku. Leta 1986 je diplomiral iz slikarstva in grafičnega oblikovanja (teoretični zagovor). Preselil se je v Ljubljano in leta 1993 zaključil podiplomski študij iz slikarstva pri Metki Krašovec. Leta 1999 je bil na dvomesečni rezidenci v Parizu. Živi in dela kot svobodni umetnik. Kobal je pozoren opazovalec. Umetnost skupaj z znanostjo in religijo/filozofijo razume kot nosilko Resnice. Okolje in čas, v katerem živi, v svojih delih odslikava na različne načine. V nasprotju s slikarji modernizma v sliko vrača pripoved, simboliko in duhovnost vendar ostaja zvest dvodimenzionalnemu slikovnemu polju. Običajno ustvarja zaključene serije slik v različnih stilih in v različnih, izvirnih tehnoloških postopkih. Nanj je vplivala različna glasba in umetniki različnih obdobij. Rad upodablja krajino in arhitekturo, portrete in citate iz zgodovine. Vedno znova ga navdihujejo odmaknjeni prostori, tako v naravi kot v urbanih predelih, kakor tudi renesančni, ki jih občuti kot izgubljeni raj. Leta 2009 je pri Cankarjevi založbi izšlo njegovo leposlovno delo Glas. Igra prečno flavto, kot samouk. Med leti 2003 in 2007 je kot glasbenik in raziskovalec glasbil, narejenih iz odpadnih materialov sodeloval s skupino The Stroj. V sodelovanju s Primožem Oberžanom je nastal projekt Kako zveni Šiška. Zanj sta predelala vagonsko cisterno v verjetno najtežji glasbeni inštrument na svetu. Kot grafični oblikovalec je oblikoval CD skupine The stroj, s sodelavci pa izdelal nekaj celostnih podob (CGP Mak Design, CGP Zavarovalnica Adriatic, CGP TV3, CGP Občina Piran, CGP Univerza na Primorskem, CGP Knjižnica Otona Župančiča).