Černigoj Avgust

Avgust Černigoj (1898 - 1985) je v Trstu obiskoval umetno-obrtno šolo in po koncu prve svetovne vojne poučeval risanje v Postojni. Od leta 1922 je študiral na münchenski akademiji Becker-Gundahel in umetnoobrtni šoli Hillerbrand. 

Bil je zelo kratek čas učenec v Weimarju na Bauhausu. Tu se je le seznanil z osnovami konstruktivizma. Bauhaus je veljal kot sinonim za avantgardo in socializem. Z razstavo na ljubljanski Tehniški šoli leta 1924, je prišel v konflikt s takratno politično oblastjo, tako da je moral leta 1925 zapustiti Ljubljano. Sodeloval je v konstruktivističnem gibanju v Trstu, družil se je z enako vsestransko in avantgardno mislečimi umetniki.

V letih 1927−1937 se je ukvarjal s slikanjem velikih ladijskih dekoracij v okviru Studia d'architettura e decorazione za družbe Lloyd, Cosulich in druge. Ob tem je gojil motiviko krajine, marin, tihožitij in portretov v duhu takratnega barvnega realizma z nadrealističnimi primesmi, zlasti v jedkanici. Med vojno je poslikal cerkve v Drežnici (skupaj z Mušičem), Grahovem, Knežaku (Križev pot), Košani in Baču. Po 2. svetovni vojni je bil vse do upokojitve 1970 profesor risanja na slovenski gimnaziji in na slovenskem učiteljišču v Trstu.

V povojnem obdobju kaže njegovo ustvarjanje razvoj od krajinarstva prek kubistične interpretacije videnega (okoli 1956) do nove abstrakcije (okoli 1960). Proti koncu šestdesetih let 20. stoletja se je posvetil kolažem in konstruiranju objektov in okoli 1970 dosegel ponoven ustvarjalni vzpon. V zadnjih letih pa se je v Lipici ukvarjal z risbo, drobno grafiko in akvarelom. Černigoj je utemeljitelj konstruktivizma pri nas in eden najvidnejših predstavnikov zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti. Leta 1976 je prejel Prešernovo nagrado, 1981 pa je postal (zunanji) dopisni član SAZU.