Janez Boljka, kipar, slikar in grafik, je bil rojen leta 1931 v Subotici v Srbiji. Študiral je na ALU v Ljubljani, kjer je končal tudi specialko za kiparstvo in grafiko. V šestdesetih letih je začel izdelovati svoje železne plastike, s katerimi se je zavestno oprijel načela, da je mogoče graditi svet umetnosti iz odpadnega, zavrženega, tako rekoč nekoristnega materiala. Vzporedno so neprestano nastajale grafike, predvsem barvne jedkanice in akvatinte, vezane na njegov železni ciklus v kiparstvu. Njegova dela so kot stalna zbirka razstavljena v galeriji v Kostanjevici na Krki. Zanje je prejel tudi številne nagrade na natečajih za javne spomenike (spomenik Ivana Cankarja, Borisa Kraigherja, spomenik NOB na Žalah idr). Med ostalimi nagradami je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada leta 1966 in Prešernovo nagrado za življenjsko delo leta 1988. Bil je nečak slovenskega slikarja Mihe Maleša in oče slovenskega slikarja Mihe Boljke. Janez Boljka je umrl 20. avgusta 2013 v Ljubljani.