Opozorilo Piškotki se uporabljajo na tem spletnem mestu za zagotavljanje najboljše uporabniške izkušnje. Če nadaljujete, predvidevamo, da se strinjate s prejemanjem piškotkov s te strani. OK
Več

Bojana Križanec - Metamorfoze srca

29/09/2021 - 22/10/2021
pri Emil Šarkanj

Bojana Križanec je celovita vizualna umetnica in univerzalna kiparka s samosvojim, originalnim slogom, prepoznavnim avtorskim stilom. S svojim širokim, povsem lastnim oblikovanjem različnih materialov, kamna, keramike in uporabljanim koloritom izraža specifično motiviko, ki sega od prepleta značilne figuralike s krajino in raznimi predmeti ali organi do povsem abstrahiranih form, v katere vtke barve, ki jih dobi s kombinacijo različnih kamenin, ali jih nanese v glazuro pri keramiki. Vse to ji je prineslo tudi mednarodno razpoznavnost in številne nagrade in priznanja.

Dela na tokratni razstavi - srca, ki se spreminjajo, so narejena intuitivno, brez načrta, s tokom zavesti.


Bojana Križanec (Celje, 1973) je diplomirala iz kiparstva na Šoli uporabnih umetnosti Famul Stuart v Ljubljani / Akademija za umetnost Univerze Nova Gorica. Svoja dela je predstavljala na več samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji kot tudi v tujini. Za svoje umetniško ustvarjanje je prejela številne nagrade in priznanja.
 

 * Razstava je na ogled v Galeriji Hest, Židovska ulica 1, MARIBOR

Jože Ciuha - Slike

09/09/2021 - 04/10/2021
pri Emil Šarkanj
...”hkrati pa ugotavljal svojo drugačnost: svojo zvedavost, s katero sem se vselej rad prepuščal različnim tehnikam, ki so me vsaka zase in vsaka na svoj način zasvojile.”
                                                                                                                                                                                                                                                         Jože Ciuha

Jože Ciuha (1924 – 2015)

Rodil se je leta 1924 v Trbovljah. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in diplomiral leta 1950, ter se nato izpopolnjeval še na Specialni šoli za zidno slikarstvo pri prof. Slavku Pengovu. Nenehna potovanja po svetu so mu širila obzorje in duha in mu omogočala srečevanje z raznovrstnimi kulturami. S samosvojim izvirnim slikarskim slogom se je neizbrisno zapisal v svet slovenske umetnosti, kot tudi izven njenih meja. Poleg slikarstva se je ukvarjal tudi s pisanjem. Za svoje ustvarjanje je med drugimi leta 1967 prejel tudi nagrado Prešernovega sklada in leta 1981 Jakopičevo nagrado.


 * Razstava je na ogled v Galeriji Hest, Židovska ulica 8, LJUBLJANA

Nataša Prosenc Stearns - Med telesom in prostorom

26/08/2021 - 08/09/2021
pri Emil Šarkanj

Razstava v Galeriji Hest predstavlja 13 printov velikih formatov, vezanih na štiri video dela nastala med 2016 in 2021, na monitorju pa so na ogled trije videi.

Projekt Hotelski dnevnik (Hotel Diary) je bil posnet v zapuščenem hotelu v Los Angelesu, kjer je umetnica ustvarila serijo video in fotgrafskih posnetkov, ki jih je kasneje obdelovala v njenem specifičnem stilu plastenja podob. Video in printi te serije so bili predhodno predstavljeni v Galerijah Velenje, Kostanjevica na Krki, Rendon galeriji v Los Angelesu ter na številnih festivalih. Delo je prejelo nagrado za najboljši experimentalen film na Ibiza Cinefest v Španiji.

Projekt Črne vode in druge zgodbe (Black Waters and Other Stories) je bil prav tako posnet v Los Angelesu v umetničinem studiu in okoliški naravi. Gre za preplet telesa in naravnih elementov, kjer umetnica posname svoje lastno telo ali telesa kolegov in prijateljev umetnikov (redkeje dela z igralci) ter te posnetke preplete z detajli vode, zemlje in ognja. Projekt je bil prvič predstavljen v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, posamezni deli cikla pa so bili predvajani na mednarodnih festivalih in razstavah.

Projekt Sanjska pokrajina #1 (Dreamscape #1) je bil posnet za opero Koda L Milka Lazarja, ki je bila premierno predstavljena v SNG Opera in balet Ljubljana. Iz posnetega materiala se je nato razvil video film ter serija printov, ki so bili predhodno predstavljeni kot del skupinskih razstav Nezaslišani svet, ki ga imam v glavi- Metamodernizem in metaromantika v novejši slovenski likovni umetnosti v Koroški galeriji likovnih umetnosti in v Galeriji Monfort Portorož. Lamento 1 in 2, ki po nekaterih interpretacijah predstavljata človeško figuro v boju z nevihto, sta del tokratne razstave, video, ki je na ogled na monitorju, pa potuje po mednarodnih festivalih.

Umetničin najnovejši projekt Opazovalci (The Onlookers), ki je predstavljen kot video na monitorju, nadaljuje process plastenja gibljivih slik, ki v tem primeru naslavljajo temo kronične negotovosti sodobnega življenja. Video je bil dokončan mesec dni pred razstavo in je bil prejšnji teden predstavljen na festivalu Micro Acts – Artists Film Screenings v Londonu. To je njegova slovenska premiera.


Nataša Prosenc Stearns je vizualna umetnica in režiserka, ki ustvarja v medijih videa, filma, instalacij in digitalnih tehnologij. Raziskuje inovativne strategije žanrov in medijev ter jih velikokrat prepleta. Znana je po kreativni uporabi ne-galerijskih prostorov in velikih večkanalnih projekcijah.

Diplomirala je na Oddelku za oblikovanje ljubljanske ALUO. Tam je ustvarila svoje prve videe ter jim kmalu pridružila instalacije in filme. S Fulbrightovo štipendijo je odpotovala v Los Angeles, kjer je končala podiplomski študij na California Institute of the Arts.

S projektom Gladiatorji je predstavila Slovenijo na 48. beneškem Biennalu, za kar je prejela Nagrado Prešernovega sklada. Prejela je še vrsto drugih štipendij in nagrad, leta 2015 pa je bila ponovno predstavljena na beneškem Biennalu v sklopu razstave Dvajset umetnikov iz Los Angelesa.

Njena dela so v domačih in mednarodnih stalnih zbirkah, potujejo po festivalih, razstavljala pa je med drugim tv Douloun Museum of Art v Shanghaju, Circulo de bellas artes v Madridu, Kunstlerwerkstatt v Munchnu, Bevilacqua la masa v Benetkah, Spazio Erasmus Brera v Milanu, Tel Aviv Museum of Art v Izraelu, LACE - Los Angeles Contemporary Exhibitions, Ruth Bachofner Gallery in Lancaster Museum of Art v Los Angelesu. Ustvarila je tudi cekel del za slovensko opero skladatelja Milka Lazarja Koda L, ki je bila premierno uprizorjena v ljubljanski SNG Opera in balet.

Žiga Okorn - Približevanja obzorja

06/05/2021 - 25/05/2021
pri Emil Šarkanj

Nebo in zemlja ujeta v dvojnem portretu. Sorodna v esenci, a različna v prezenci.

Neulovljiva - on zvezan z njo in ona neločljivo stkana z njim.

Nevidna - brez vonja in okusa sta voda in zrak drug drugemu čisto ogledalo.

Tam kjer se stikata, v objemu nevidnega in neštetokrat doživetega izkustva, 

njuna bližina odseva v pogledu kot barvna simfonija.

 

V Žigovem ustvarjanju se nenehno porajata in izmenjujeta figura in krajina. V zadnjem času so slike, na katerih so ljudje in pokrajina združeni v enem prizoru, redke. Kadar se figura pojavi v okolju, je to po navadi zgolj simbolni prostor, ki mu težko določimo krajevne posebnosti, saj gre slikarju predvsem za notranjo vizijo krajine, ki podpira duhovna razmerja figur in njihove odnose.

Kljub številnim dvomom o tem, kaj je danes slikarstvo - brez pomoči teksta, uprizoritve ali filma, fotografije in celo klasičnih ikonografskih tem - sploh še lahko pove o človeku, o njegovih osebnih vprašanjih in družbenih vsebinah, je slikarstvo in (likovni) jezik na splošno predvsem jezik odnosov in njihovega zavedanja ali potlačitve. Modernistična figura je skozse spustila eksistenčne stiske in hrepenenja preteklega stoletja, prepustila se je zakonitostim slike, različni prostorski ključi pa so odpirali in določali njeno srž.

Žiga Okorn je po eni strani nasledil tradicijo figuralnega slikarstva, po drugi pa je sledil modernemu odnosu do podobe, ki pozna abstrakcijo. V svojih akvarelih skozi figuro odpira prostor tudi onkraj nje. Figura sicer izgublja kompaktnost, ne pa tudi celovitosti, ne lasti si prostora, ki ga naseljuje, vendar je njena prostorska umestitev pomembna in še posebej odgovorna. Nedvoumna je od trenutka, ko je slikar iz lartpurlartističnega objekta slike sestopil v stvarni prostor.

 

Žiga Okorn (Ljubljana, 1967) je obiskoval Srednjo oblikovno šolo in dopolnilno risanje pri slikarju Štefanu Planincu. Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani je končal z razstavo na stari čolnarni v Tivoliju leta 1991 pri prof. Gustavu Gnamušu in prof. Tomažu Brejcu. Od leta 1994 deluje kot svobodni umetnik. Je soavtor prenove nekdanjih vojaških zaporov v mladinski hotel Celica in avtor ene od celic. S skupino Sestava je dejaven v vrsti strokovno-civilnih pobud, ki se dotikajo likovne umetnosti in kulture na pedagoškem (proti ukinitvi likovnega pouka v osnovnih šolah), kulturno-varstvenem (pobuda za strokovno rešitev Robbovega vodnjaka, Celica mestu, proti prodaji Celice) in stanovskem področju (pobuda in soorganizacija dražbe za rešitev DSLU). Ukvarja se še z oblikovanjem in postavljanjem razstav, ilustracijo, fotografijo, notranjim oblikovanjem.

Od leta 1991 svoja slikarska dela, akvarele, risbe in kipe redno razstavlja doma in v tujini. Živi in ustvarja v Ljubljani pod Rožnikom. 

Leta 2002 je prejel nagrado za najboljši akvarel na Ex-temporu Piran in leta 2008 na Ex-temporu Grožnjan. 2004 je s skupino Sestava prejel plaketo mesta Ljubljana za umetniški projekt prenove nekdanjega zapora na Metelkovi v mladinsko prenočišče Celica in leta 2009 nagrado zlato gnezdo. 2006, 2008 in 2011 je bil kot sooavtor dobitniknagrade Arhitekturne zbornice Slovenije Zlati svinčnik.

 

 

 

Vlasta Zorko - Ženske

21/04/2021 - 08/05/2021
pri Emil Šarkanj

Čeprav je Vlasta Zorko na svoji kiparski poti ustvarila številna javna dela v kamnu, betonu ali bronu (Prežihov Voranc, general Maister), je ostala glina vseskozi njen najljubši material. Iz prvinske glinene gmote, vlažne in voljne, je znala izvabiti pravo likovno razkošje. Težko bi v celoti zaobjeli dolgo vrsto njenih figur: celopostavnih, golih, ali v kolorirano draperijo odetih prepoznavnih ženskih likov. Prav s temi igrivimi in pogosto hudomušnimi upodobitvami počivajočih, sedečih, razmišljujočih si je pridobila številne občudovalce pa tudi naročnike za mnoge portrete, v katerih je znala vselej pretanjeno prisluhniti njihovemu psihološkemu profilu.

Breda Ilich Klančnik 

 

Vlasta Zorko (Maribor, 1943) je študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1959 diplomirala pri prof. Zdenku Kalinu. Izpopolnjevala se je na Kraljevi akademiji v Kopenhagnu in Akademiji lepih umetnosti v Muenchnu. Bila je profesorica likovne vzgoje na prvi in drugi gimnaziji ter Pedagoški akademiji v Mariboru. Od leta 1971 je bila samostojna likovna umetnica.

Dragica Čadež - Muze

25/03/2021 - 19/04/2021
pri Emil Šarkanj

Akademska kiparka Dragica Čadež sodi s svojim bogatim in raznovrstnim kiparskim ustvarjanjem med najvidnejše predstavnike slovenske likovne umetnosti. Na tokratni razstavi v Galeriji Hest so na ogled njene figuralne skulpture (t.i. Muze), nastale v treh popolnoma različnih kiparskih materialih: lesu, žgani glini in bronu. S samosvojo izvirno likovno govorico je avtorica na različne načine ustvarila subtilno lirične in hkrati ekspresivno izpovedne podobe ženskega lika. Razgibani ritem vitkih vzpenjajočih se teles se zaključi z zglajenimi praznimi obraz, ki pa so polni notranje izpovedne moči.

Dragica Čadež (Ljubljana, 1940) je leta 1963 diplomirala na oddelku za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1965 končala podiplomski študij kiparstva pri prof. Borisu Kalinu. Med leti 1968-72 je delovala v umetniški skupini Neokonstruktivisti. Zaposlena je bila kot redna profesorica za kiparstvo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. S svojim obsežnim in raznolikim kiparskim opusom se nam predstavlja že od leta 1965 na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Njena dela se nahajajo v številnih javnih in zasebnih zbirkah. Za svoje ustvarjanje je prejela številne nagrade in priznanja, med drugim leta 2020 Nagrado Ivane Kobilica za življenjsko delo.

Molly Bonač, Slike

03/02/2021 - 23/02/2021
pri Emil Šarkanj
Slikarka Molly Bonač (1919-1995) je študirala slikarstvo na Akademiji lepih umetnosti v Bologni med leti 1941 in 1944. Že v mladosti pa se je slikarstva učila pri Rihardu Jakopiču in deloma pri slikarsju Hinku Smrekarju. Slikarska dela Bonačeve so motivno večinoma razpeta med cvetličnimi tihožitji in krajino. V njih zajeta barvna dinamika ustvarja svetlobne impresije in nas nagovarja s prav posebno intimno tišino upodobljenega motiva.

Alenka Koderman - Slike iz cikla Svetloba

15/10/2020 - 29/10/2020
pri Emil Šarkanj

... Slike iz cikla Svetloba 2014 - 2020 se nanašajo na temo življenja, upanja kot neke vzporedne stalnice, svetlobe kot osnove za refleksijo, kreacijo. V njih gre za osnovna izhodišča kot so: preboj svetlobe skozi temo, svetloba, ki osvetljuje naše delo, življenje, življenje človeka v skupnosti, njegovo delovanje, prostor, ali kot svetloba, ki preprosto vse osvetli, naredi svet viden. V sliki Svetloba - stalnica (2014) so me zanimali ljudje, dialog, hoja, premiki, aktivnosti: oz. gibljivost ljudi v mestu. Zanimalo me je mesto kot mesto: mesto kot družbena povezava; kar ima plasti, gradnjo, strukture, poti... Slika Svetloba iz leta 2020 pa se pravzaprav nanaša na samo kreacijo, umetnost, slikarstvo."

Alenka Koderman

 

Alenka Koderman (Ljubljana, 1970), slikarka in grafičarka, je 1996 končala študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Gustavu Gnamušu. Danes vodi likovne delavnice za otroke, deluje na različnih ustvarjalnih področjih: ilustracija, oblikovanje knjižne opreme, lutk, uporabna umetnost, oblikovanje, polslikava keramike. Imela je več samostojnih ter skupinskih razstav. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Nikolaj Vogel - Čas v virusu 2020

01/10/2020 - 14/10/2020
pri Emil Šarkanj

..."Slike so ustvarjene ali so nastajale v neprekinjenem razponu treh posebnih življenjskih situacij 1. PRED pandemijo in karanteno, 2. MED karanteno in 3. PO karanteni. Zato sem slike te razstave poimenoval ČAS V VIRUSU. Gre za moje sporočilo o času navidezne resničnosti 3. dimenzije, v kateri živimo, kjer prevladuje človeški EGO v želji po prevladi. Za njega velja, da mu LAŽ enostavno pomeni oziroma mu postane RESNICA. V vsaki sliki je KODA za prehod iz 3. dimenzije v 5. dimenzijo. Kar zame pomeni, da je resnica sama božja, stvariteljska in nad nižjim, človeškim, ki je iluzija."

Nikolaj Vogel

Nikolaj Vogel (Ljubljana, 1972) je diplomiral iz slikrstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Metki Krašovec in prof. Bojanu Gorencu. Leta 2003 je zaključil magistrski študij pod mentorstvom prof. Bojana Gorenca in prof. dr. Jožefa Muhoviča. Umetnik živi in ustvarja v Ljubljani. Imel je več kot deset samostojnih razstav, udeležil se je tudi številnih skupinskih razstav doma in v tujini. Uspešno se je preizkusil tudi pri izdelavi gledališke scenografije in pri restavriranju fresk oz. poslikave v Stolnici v Ljubljani.

Barbara Jurkovšek, Prijatelji / Friends

09/07/2020 - 23/07/2020
pri Emil Šarkanj

Barbara Jurkovšek na razstavi v Galeriji Hest ponovno predstavlja svoje priljubljene modele-živali. Ni naključje, da so med tokratnimi protagonisti psi, saj je bila prav njihova udomačitev in sobivanje s človekom pomemben dejavnik, ki je pripomogel k uspehu človeške civilizacije. Seveda smo ljudje v svoji superiorni vlogi »žlahtniteljev« vrst, prav pri psih marsikdaj zapeljali evolucijsko pot že na mejo dostojnega in dovoljenega. Psihološka podstat pasjih protagonistov se pogosto skriva v naši lastni globini in prav to sporoča slikarka s serijo slik Prijatelji / Friends. Ob tem ne pozabi na staro frazo, da je edini absolutno nesebični prijatelj, ki ga v tem sebičnem svetu človek lahko ima, edini, ki nikoli ni nehvaležen ali izdajalski –  njegov pes.

Barbara Jurkovšek ( Ljubljana, 1981) je leta 2006 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani iz slikarstva in likovne teorije pri prof. Metki Krašovec in prof. dr. Jožefu Muhoviču. Kasneje se je izpopolnjevala na Accademia di Belle Arti di Lecce v Italiji. Leta 2009 je na ljubljanski Likovni akademiji magistrirala iz slikarstva pri prof. Metki Krašovec. Od leta 2009 je samozaposlena v kulturi. Za njo je 45 samostojnih in več kot 135 skupinskih razstav in projektov v Sloveniji in tujini.
Deluje na področju slikarstva, kiparstva, grafike, kaligrafije in znanstvene ilustracije. V svojem delu se ukvarja z raziskovanjem meja med umetnostjo, znanostjo in kičem. Navdih za svoja dela pogosto črpa iz zoologije, botanike, paleontologije in evolucije sodobnega človeka.

Maruša Šuštar, Nadzor

21/05/2020 - 04/06/2020
pri Emil Šarkanj
Maruša Šuštar, slikarka mlajše generacije, se tokrat predstavlja s slikami, ki so danes še kako aktualne. Njene pokrajine upodobljene iz ptičje perspektive, zemljevide in urbane prostore naseljujejo figure brez identitete, zazrte v tla, nadzorovane. Zveni znano?

Dinastija / Dynasty

10/02/2020 - 27/02/2020
pri Emil Šarkanj
Na razstavi se predstavlja družina Čadež Lapajne. Dragica Čadež bo predstavila ciklus "Kruh" (keramika), Nuša Lapajne se bo predstavila s svojimi slikami iz cikla Koordinate, Boštjan Lapajne pa bo poleg slik na polivinilu razstavil tudi skulpture iz stekla.