Razstava slik novejše produkcije.

Na ogled je 20 manjših slik akademskega slikarja Viktorja Šesta.

V mariborski Galeriji Hest bo na ogled razstava slik Mariborčana Otona Polaka.

Jože Slak Đoka (1951 – 2014)

Rodil se je leta 1951 v Jablanu pri Mirni peči na Dolenjskem, po osnovni šoli v Kopru in srednji kemijski v Ljubljani pa je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani študij slikarstva opravil v letih 1971−75. Njegov mentor je bil Gabrijel Stupica. Po študiju je več let deloval tudi na tujem; leta 1980 v ZDA, med letoma 1985 in 1987 pa na Japonskem.

Na prodajni razstavi so predstavljene skulpture, slike in grafike iz umetnikove zapuščine.

Na razstavi bodo predstavljene grafike, ki jih je Adriana Maraž ustvarila v časovnem obdobju od poznih 60-tih do 80-tih let 20. stoletja v tehniki barvne jedkanice. Predstavljeni bodo njeni znameniti stoli, fotelji, počivalniki, kot tudi nekatere manj znane grafike, ki izhajajo iz njene zapuščine.

Adriana Jadranka Maraž (1931-2015), se je rodila leta 1931 v Ilirski Bistrici. Na ALU v Ljubljani je študirala slikarstvo v letih 1949-1957 pri profesorju Maksimu Sedeju. Uveljavila se je že kot članica elitne Grupe 69 in leta 1977 prejela Jakopičevo nagrado. Nagrado Prešernovega sklada je prejela leta 1983 za izvirne in tehnično izbrušene dosežke v grafičnem ustvarjanju. Morda jo še najbolj opišejo besede Milčka Komelja, ki jih lahko beremo v avtoričinem nekrologu: “Bila je ena najbolj krhkih, očarljivih in plemenitih osebnosti naše likovne ustvarjalnosti, še posebej grafike, ki jo je znala z opojno sijočimi barvnimi prelivi prav po slikarsko oživiti” (Delo, 14. maj 2015).

Galerije Ex Arte, Hest in Novak vas vljudno vabijo na novembrski sprehod med umetninami.

V četrtek, 15. novembra 2018 ob 18. uri začenjamo z galerijskimi večeri na Židovski ulici v Ljubljani.

Skozi galerije nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj in z marsikatere umetnine odgrnil tančico skrivnosti. Dr. Šerbelj bo na voljo tudi za vsa vaša vprašanja in vam bo z veseljem podal mnenje tudi o kakšni vaši umetnini.

Gani Llalloshi se je rodil, odraščal in oblikoval v Prištini (Kosovo). Po končani Akademiji za likovno umetnost v Prištini, kjer je na oddelku za slikarstvo (prof. Nysret Salihamenxhiqi) diplomiral leta 1989, je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost leta 1991 zaključil še slikarsko specialko pri profesorju Andreju Jemcu ter leta 1993 grafično specialko pri profesorju Lojzetu Logarju. Izpopolnjeval se je tudi v Parizu in kot študent štipendist DAAD je v letih 1997/98 študiral na HDK v Berlinu. Od leta 1990 je član Društva slovenskih likovnih umetnikov (DSLU). Živi in dela v Portorožu. Njegov celoten slikarski in grafični opus je kljub razvojnim premenam določljiv z enakovrednim zanimanjem za figurativno in abstraktno izražanje, z nenehnim eksperimentiranjem z različnimi tehnologijami ter z vsebinsko angažiranostjo z življenjem človeka v sodobni družbi.

»Ustvarjam fiktivne podobe. V bistvu rišem laž, ki je zares laž, a hkrati ta laž pripoveduje mojo resnično zgodbo.« Tako kontradiktorno, samokritično in odkrito slikar Gani Llalloshi govori o svojem zadnjem ciklu – velikih platnih, pravzaprav preprogah, na katerih je stkal idilične pokrajine, ki jih je navdihnil film Sanje japonskega režiserja Akire Kurosawe.

»Morda so bile te pokrajine že dolgo v meni in so šele sedaj udarile na plan,« ugiba Llalloshi in hkrati poudari, da bordure preproge, ki obkrožajo pokrajine, niso okvirji slik, ampak abstraktni simboli z albanskih preprog, poimenovanih čilimi. Z njimi želi poudariti geografski prostor, iz katerega prihaja in kamor se vedno znova vrača. To je Kosovo. Njegova mama je pred poroko tkala čilime za balo in hkrati kot doto za vstop v hišo njegovega očeta. Pravila in kontekst takratne družbe so za Llalloshija teža, ki mu leži na plečih, in rahlja jo z idiličnimi slikami iz tokratnega cikla Nostalgie.