nazaj na umetnike
Bojan Kovačič
Kovačič, rojen leta 1949 v Sežani, se je leta 1971 odločil za študij slikarstva na milanski Akademiji lepih umetnosti Brera – tema njegove diplome je bila ljubljanska grafična šola – zatem se je izpopolnjeval v grafičnih delavnicah Franca Sciardellija in Enrica Majolija, leta 1975 pa je s podpilomskim študijem nadaljeval tudi na ljubljanski akademiji pri Bogdanu Borčiću in Marjanu Pogačniku. Specializiral se je zlasti za globoki tisk. Njegovemu ustvarjanju je bilo mogoče slediti na 26 samostojnih razstavah, sodeloval pa je tudi na 60 skupinskih tako v razstaviščih v slovenskem kot mednarodnem prostoru. Kvaliteta njegovega grafičnega opusa je rasla na popolnoma avtentičen način iz njegovega razumevanja najglobljih osebnih plasti življenja in njihove likovne refleksije, so še zapisali v Narodni galeriji. Kljub pritiskom sodobnosti je ostal zavezan žlahtni tradiciji, ki spoštuje doslednost pri obdelavi kovinske plošče (grafične matrice) in posebej neguje kvaliteto odtisa in grafičnega lista. Negovanemu tradicionalizmu in laboratorijski natančnosti nasproti je izbruhnil ustvarjalni upor v obliki uporabe »neumetniških« postopkov obdelovanja matrice z orodji, ki niso primarno grafična.To so npr. sledi sekanja s sekiro, zarezovanje z dleti in uvajanje nenavadnih sledi drugih orodij, ki jih v klasičnih grafičnih tehnikah pred tem ni bilo. S tem kršenjem tradicije je Kovačič v sodobno slovensko grafiko privedel nova občutenja polna energij, ki so s svojo robatostjo nastanka in hkratno vrhunsko likovno kultiviranostjo proizvedle grafične liste z novim, svežim likovnim nabojem.