nazaj na umetnike
Jožef Vrščaj
Akademski kipar JOŽEF VRŠČAJ se je rodil v Črnomlju. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Slavku Tihcu. Njegova dela najdemo v zbirkah številnih muzejev in galerij, med drugim v Metliki, Idriji, v Ingolstadtu v Nemčiji in v Padovi v Italiji. Prejel je številne nagrade in priznanja, največ na bienalih male plastike, prejel pa je tudi Župančičevo plaketo Občine Črnomelj za posebne dosežke v kulturi. Na svoji plodoviti ustvarjalni poti je bil sprva izrazit kipar. Navduševal je zlasti s svojo malo plastiko: s prosojnimi kockami iz pleksistekla, v katerih lebdijo čarobno subtilne barvne meglice. S prepoznavnimi in večkrat nagrajenimi kockami se je avtor dolgo časa identificiral. Potem so ga, razumljivo, začeli vznemirjati novi izzivi, tudi slikarski. V njegovem umetniškem razvoju je začel nastajati v mnogih pogledih zelo izviren slikarski opus Akuvizura: slike, ki spominjajo na visoko tkalsko umetnost, a so seveda stkane in izvezene z barvami. Pred njegovimi »akuvizurami« se lahko za trenutek sprostimo in umirimo - in se zdravimo, tako kot z akupunkturo in akupresuro. Sedaj pa ustvarja nov cikel slikarske abstrakcije s paradoksalnim naslovom Mikro – makro. In kaj tako zelo majhnega in hkrati tako zelo velikega lahko razberemo, prepoznamo v tem umetnikovem mikro – makro svetu? Morda nam umetnik ponuja vpogled v katero od s prostim očesom nevidnih galaksij, morda je to umetnikova upodobitev planetov, ki jih je gravitacija potegnila v verige in zdaj lebdijo v brezkončnem vesoljnem prostoru v vesoljnem sožitju. Morda pa nam slikar takole razkriva drugo skrajnost - neverjetne podrobnosti, ki jih prav tako ni videti s prostim očesom: atome kot tiste osnovne gradnike vsega, kar je; atome, ki se povezujejo v verigaste molekule in z njihovim združevanjem nastajajo vse, tudi najboljše in najbolj zapletene stvari na tem svetu. Ali pa je to prispodoba za človeka kot mikrodelec makrokozmosa. Lahko vse to in še več. »Kajti slika poglablja naše misli, naš pogled pa širi njeno razumevanje; kajti s pogledom na kako sliko ali kip v resnici pogledamo vase,« je ob neki priložnosti zapisal umetnik Jožef Vrščaj.