nazaj na umetnike
Avgust Černigoj
vgust Černigoj (1898-1985), slikar, scenograf, je med leti 1920 in 1922 študiral na Akademiji v Bologni, kjer je spoznal futurizem. Od leta 1922 pa je študiral na Akademiji v Münchnu (pri prof. K. Becher-Gundahl) in na umetnoobrtni šoli v Münchnu (pri prof. J. Hillerbrand). Spomladi leta 1924 je nekaj mesecev obiskoval Bauhaus v Weimarju (prof. Kandinsky, Laszlo Moholy Nagy, Walter Gropius, Paul Klee). Ko je leta 1924 prišel v Ljubljano je tu ustanovil svojo slikarsko šolo (Za gradom 3). Leta 1924 je v času ljubljanskega velesejma v Ljubljani priredil prvo konstruktivistično razstavo. Razstava je bila zasnovana kot umetniško-politična provokacija. Leta 1925 je prišel v stik s Ferdom Delakom in njegovim "Novim odrom". Srečanje Černigoja z Delakom je bilo pomembno za razvoj konstruktivizma, skupaj sta leta 1926 napisala manifest v revijo Mladina. Po propagandno didaktični razstavi v Jakopičevem pavilijonu leta 1925 v Ljubljani je bil izgnan v Trst. V Trstu je ustanovil zasebno slikarsko šolo, pisal manifeste in organiziral konstruktivistično skupino. Leta 1926 je postal scenograf na odru sv. Jakoba v Trstu in zanj zasnoval vrsto konstruktivističnih scen. Leta 1927 je Černigoj sodeloval pri oblikovanju Delakove revije TANK. Leta 1928 sta z Delakom skupaj nastopila v Berlinu, njuno delo pa je bilo predstavljeno v Waldenovi reviji "Der Sturm". Med leti 1927 in 1937 se je ukvarjal s slikanjem velikih ladijskih dekoracij v okviru Studia d'architettura e decorazione za družbi LLoyd in Consulich. Med drugo dvetovno vojno so nastale poslikave v cerkvah v Drežnici in Grahovem. Po drugi svetovni vojni je postal učitelj risanja na slovenski gimnaziji v Trstu, nato pa vse do upokojitve učitelj risanja na slovenskem učiteljišču v Trstu. Leta 1976 je za svoje delo prejel Prešernovo nagrado. Černigojev opus je izredno velik in obsega risbe, slike, kolaže, scenografije, makete, ilustracije, stenske poslikave cerkva in likovno ladijsko opremo. Je utemeljitel slovenskega konstruktivizma, ki pa ga je dopolnjeval z elementi futurizma, dadaizma in zenitizma. Njegovo konstruktivistično obdobje obsega leta med 1924v in 1929. Po drugi svetovni vojni gre snjegovo slikarstvo od krajinarstva prek kubistične interpretacije videnega do nove abstrakcije v informel. V šestesetih letih se je posvetil kolažem in naredil nekaj konstrukturiranih objektov. Černigoja smatramo za najvidnejšega prestavnika zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti.