nazaj na umetnike
Andraž Šalamun
Andraž Šalamun (1947) je pomemben predstavnik srednje generacije slovenskih umetnikov. Študij filozofije in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je zaključil leta 1975. Danes živi in dela v Kopru. Na področje likovne umetnosti je stopil v drugi polovici šestdesetih let, ko se je med leti 1966 in 1971 pridružil Milenku Matanoviću, Davidu Nezu in Marku Pogačniku, konceptualistični skupini OHO. Razstavno in slikarsko izkušnjo je kmalu nadaljeval na samostojni poti. Preizkušal se je z organsko likovno formo brez prepoznavne vsebine, ki jo je zaznamovalo obdobje postkonceptualnega analitičnega slikarstva. V osemdesetih letih postane dejaven predstavnik smeri, imenovane »nova podoba« Andraž je vse svoje likovno delovanje prepoznaven po monumentalnih platnih, na katerih z energično kretnjo in snovno barvitostjo zlahka ohranja primarni slikarski impulz. Iz preteklega opusa vidno izstopajo cikli, kot so: Bizoni, Sonca, Mah in srebro ... Spomnimo se tudi slik, kot sta O, mare nero in Olympia iz druge polovice devetdesetih let, ki pripadata serijam mediteranskih krajin. Značilni izbruhi energijskih vrtincev barve, v katerih so nekateri poznavalci v teh delih razbirali podobe nadzemskega ali zunajzemskega, kozmičnega pejsaža, se tudi kasneje nikoli povsem ne umirijo. Nasprotno, v podrejanju vzgibu močnega notranjega izkustva, čutnega doživljanja sveta, narave, je vedno bolj čutiti nadaljevanje tistega slikarskega zanosa, s katerim je Šalamun zastavil svojo ustvarjalno pot že povsem na začetku. V potrebi po nenehnem dokazovanju in preverjanu lastnih izhodišč se v presledkih redno pojavlja na slovenskih in tujih likovnih prizoriščih. Imel je preko petdeset samostojnih razstav, sodeloval na številnih skupinskih in prejel pomembne nagrade in priznanja, med temi leta 1993 nagrado Prešernovega sklada za slikarstvo.