nazaj na dogodke
France Slana: Razstava ob umetnikovi 90-letnici
Galerija Hest, Židovska ulica 8, Ljubljana
3.11.2016 - 18.11.2016
 
France Slana se je rodil 26. oktobra 1926 v Bodislavcih pri Ljutomeru. Po izselitvi družine v Split je tam obiskoval osnovno šolo in prvi letnik gimnazije. Na začetku drugega letnika se je družina preselila v Ljubljano, kjer je France nadaljeval šolanje. Med leti 1943 in 1945 je bil pri partizanih. Tedaj je začel intenzivno slikati. Po osvoboditvi se je vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, kjer je leta 1949 diplomiral pri prof. Gabrijelu Stupici. Nekaj časa je delal kot ilustrator, a se je kmalu odločil za poklic samostojnega umetnika. Študijsko je potoval v Francijo, na Norveško, v Egipt in Ameriko. Prvič je samostojno razstavljal v ljubljanski Mali galeriji leta 1953. Sledilo je več kot 150 samostojnih razstav doma in po svetu. V Galeriji Hest je kot prvi umetnik prvič samostojno razstavljal leta 1989, tokratna razstava je osma samostojna v naši ustanovi. Za ciklus umetniških stvaritev z motiviko po potresu porušenega Skopja je France Slana leta 1964 prejel nagrado Prešernovega sklada.

France Slana je ugledna osebnost slovenske povojne likovne umetnosti. Slikar je v svojem ustvarjalnem delu vseskozi ostal zvest krajinskim, figuralnim in tihožitnim motivom, ki opozarjajo na njegovo obvladovanje velikih klasičnih slikarskih tem. Utrinke iz vsakdanjega življenja preprostega človeka in značilnosti njegovega avtentičnega okolja, ki marsikdaj izginjajo dobesedno pred našimi očmi, nam predstavlja v različnih razpoloženjih – od poetičnega, prežetega z nostalgijo, do učinkovite ekspresivnosti, opisane z avtorsko zlahka prepoznavno stilizacijo.

Pogledi na mestne ulice, dvorišča z načetimi zidovi, osamljene kmečke domačije, zasanjane krajinske izseke, rečne mline, razpadajoče ribiške čolne, cvetne šopke, ki se bohotijo v razkošni lepoti ali venejo v svoji minljivosti, podobe človeških in živalskih likov podrobneje predstavljajo raznovrstnost njegovega likovnega zanimanja, povezanega v osupljivo plodovit slikarski opus.

Romantični ustvarjalni nagib, ki ga izdaja motivni izbor, pa Slana večinoma prikrije oziroma preseže z njegovo formalno realizacijo. Že zgodaj je v svojih slikarskih delih, oljih in akvarelih, uveljavil opazno vključevanje risarskih prvin. Velja omeniti, da je avtor svoj risarski talent mnogokrat potrdil tudi z odličnimi ilustratorskimi rešitvami. Tekoča in trdna risba sčasoma ni več obrobljala le predmetnih obrisov, marveč vse večje površine slikarskega tkiva, ki ga je dopolnjevala z vzporednimi nizanji in večsmernimi križanji odločno vodenih črtnih potegov. Ostrina dinamičnih ritmov svojevrstne linearne in grafično učinkujoče strukture je postala umetnikov slikarski logotip.

Ustvarjalna radovednost avtorjevega nemirnega duha je vodila njegovo izraznost tudi v bližino abstrakcije, čeprav njene meje ni nikoli prestopil. Ta usmeritev mu kot izrazitemu pripovedniku ni ustrezala. Abstraktno občutene odslikave je dosegel s stiliziranim posploševanjem oblik in z opuščanjem detajlov, ki pa vendarle niso abstrahirani do te stopnje, ko slikarski predmet ne bi ohranjal vsaj možnosti asociativne prepoznave. Nastali so oglato geometrizirani predmetni organizmi, usklajeni s pravilno urejenostjo risarske strukture, ki je dinamizirala njihove površine.

Umetnikova barvna paleta, vpeta v hladne ali tople sestave, ki zmorejo harmonijo utišane ali radožive barvitosti, zrcali čustvene poteze umetnikove osebnosti, oživlja in simbolno pojasnjuje slikarjeve zamisli in razpoloženja. Njegovi akvareli ponujajo občutje lahkotne igrivosti prozornih barvnih prelivanj, ki jih omogoča slikanje na mokro podlago. Risarski poudarki jasno dokazujejo umetnikovo mojstrsko obvladovanje tehnike, ki ne dopušča nekontroliranih slučajnosti, čeprav je treba delati hitro.

Olja, ki omogočajo premišljeno tehtanje odločitev pa tudi njihovo korigiranje, razkrivajo širok spekter avtorjevih hotenj. Zdi se, da je prav vseeno, za kakšno izhodišče se odloči – za prevlado intimističnih naglasov ali za prodornost ekspresivnega nagovora; ali daje prednost racionalnim risarskim opisom ali čutnemu barvnemu izrazu; ali ga spodbudi nenadno odkritje ustreznega motiva ali sledi zorenju ideje skozi proces nastajanja – vse postavlja pred gledalca z enako mero prepričljivosti.

Milojka Kline

DRUGE RAZSTAVE IN DOGODKI
Galerija Hest 35
18.6.2009 - 3.7.2009
MAJA KASTELIC, BIDERMAJER
Razstava

Več
Galerija Hest Ljubljana
13.11.2001 - 24.11.2001
ŽIVKO MARUŠIČ
Razstava

Več
Galerija Hest 35
24.11.2004 - 8.12.2004
BARBARA DEMŠAR, VRTOVI
Razstava

Več
Galerija Hest 35
17.4.2003 - 5.5.2003
IZABELLA TURINETTI DI PRIERO, ABSTRAKTNI PROSTORI
Razstava

Več