nazaj na dogodke
Ruska avantgarda: Razstava
Galerija Hest Ljubljana
8.3.2007 - 21.3.2007
 

Začetek preteklega stoletja so zaznamovale korenite spremembe na področju umetnostne govorice, ki so zajele takorekoč vse zvrsti in področja umetniškega ustvarjanja. Posebno izpostavljene in po reakcijah javnosti najširše odmevne so bile v tem kontekstu likovne discipline, ki so vse od impresionizma vnašale nemir tako med laično občinstvo kot v strokovne kroge. Če so v prvem desetletju ključni premiki nastali predvsem v deželah mediteranskega bazena, so v naslednji dekadi pobudo nesporno prevzele države evropskega vzhoda z Rusijo na čelu. Upanje na drugačen odnos do kulture in umetnosti, ki naj bi ga med drugim vzpostavile tudi z oktobrsko revolucijo uvedene produkcijske razmere, je vsaj na začetku povzročilo nesluten razmah ustvarjalnih sinergij, značilnih zlasti za usmeritve kubofuturistične, konstruktivistične in suprematistične provenience. Večina pomembnejših ruskih umetnikov tega obdobja se je najprej preizkusila v figuraliki post-cézannovskega, fauvističnega in ekspresionističnega tipa, za prehod v abstrakcijo so se odločili kot zrele, formirane osebnosti, ki so seveda postale vzgled ustvarjalcem naslednje generacije in nastajanju novih umetniških skupin z udarnimi manifestativnimi programi. Malevičev suprematizem, razglašen leta 1915 kot zadnji, najvišji stadij umetnosti, osvobojene kakršnekoli odvisnosti od predmeta in prisile zemeljske privlačnosti, je bil s svojo utopično vizijo močan generator idej, ki so jih posamezni avtorji uresničevali v likovnih delih s poudarjeno geometrijsko noto. Ta tendenca je bila v ospredju zlasti v prvih porevolucijskih letih, v nasprotju s prvotnimi stališči samega Kasimirja Maleviča, ki je stremel k skorajda mistični ( a ne natačneje določeni) poduhovljenosti ustvarjalnih dejanj, pa je postala takorekoč univerzalno aplikabilna, geometrijski vzorci in kompozicije so se pogosto prenašali na predmete za vsakdanjo rabo, od posodja do tkanin, zaradi česar se je bistveno razširil tudi krog ustvarjalcev, ki so se navdihovali pri tipu formulacij, kakršne so razvijali prvi pripadniki suprematistične skupine. Tatlinov konstruktivizem, ki se je v svojem razvoju med drugim oprl na rusko slikarsko izročilo srednjega veka, je v predrevolucijskem obdobju izoblikoval lastno poetiko, nazorno udejanjeno v risarskih in kolorističnih rešitvah na slikovni površini. Toda le malo pozneje je Tatlin s takoimenovanimi. kontrareliefi in prostorskimi konstrukcijami nedvoumno napovedal, da ga zanimajo praktični vidiki plastičnega razmišljanja, ki naj vnesejo nove vsebine v vsakdanjo bivalno kulturo skupnosti in posameznika. V vzdušju splošne evforije neposredno po revoluciji sta se obe glavni iztočnici avantgardne umetnosti, suprematistična in konstruktivistična, takorekoč prepletli, tako da je šele s poznavanjem podrobnosti moč ugotoviti, iz katerih idejnih smernic in oblikotvornih pozicij so nastajala dela posameznih avtorjev, ki ne spadajo ravno med ključne »izumljevalce znakov«, a zategadelj njihov prispevek k celostni strukturni podobi ruske avantgarde ni nič manj zanimiv in kakovosten. Ob splošno znanih imenih kot so – poleg Maleviča in Tatlina ter seveda, na drugem koncu, Kandinskega - Natalija Gončarova, El Lisicki, Mihail Larionov, Naum Gabo, Antoine Pevsner, Ljubov Popova, Aleksander Arhipenko, Ivan Kljun, Aleksander Rodčenko in še nekateri, je k utrjevanju in širjenju avantgardističnih praks veliko pripomogla še cela množica umetnikov, bodisi povezanih v skupine, bodisi pridruženih krožkom in delavnicam, ki so jih vodili protagonisti tedanjega umetnostnega dogajanja. Pretežni del pričujoče razstave sestavljajo prav likovna dela iz produkcije, ki je nastajala znotraj niza umetniških skupin pretežno geometristične naravnanosti, med njimi pa so tudi stvaritve, ki jih lahko uvrstimo v sklop kubofuturiza, posebne ruske različice oblikotvornih postopkov in ikonografije, segajoče vse od cézannovskega kompozicijskega redukcionizma prek izkušenj sintetičnega in analitičnega kubizma do upoštevanja futurističnih principov ustvarjanja iluzije gibanja. V tem segmentu so mimetične prvine še prisotne (najpogosteje gre za motive tihožitja, v nekaterih primerih tudi za mestne vedute in stilizirane figure), vendar je pozornost avtorjev osredotočena na formalna vprašanja gradnje podobe ter razmerja med ploskvijo in prostorom. Z ukinitvijo realnega predmeta kot izhodiščnega motiva pa so se lahko razvile radikalnejše oblike abstrakcije, ki so se odrekle vsakršnemu prostorskemu iluzionizmu in se popolnoma posvetile problematiki dvodimenzionalnega nosilca, torej ploskve kot avtonomne površine, na kateri je moč najbolj pristno vizualizirati koncepte in predstave, ki jih generira ustvarjalna domišljija. Umetnost brez figuralnega identifikacijskega koda, ki tradicionalno narekuje prepoznavanje pomenov, nagovarja gledalca najbolj neposredno, ne pripoveduje mu več “zgodbe”, ki bi bila v podobo vnešena od zunaj, temveč vso “pripoved” zajema iz same sebe, iz uporabljenih likovnih elementov, iz razmerij med linijami in barvami. Zato so pri interpretacijah abstraktnih stvaritev najpogostejša vzporejanja z glasbo, s termini kot so harmonija, kontrapunkt in podobno, uporablja pa se tudi besednjak matematike s pojmi kot so zlati rez, variacije, permutacije, kompozicijska razmerja in proporci… Kakorkoli že, umetnost ruske avantgarde je s prispevki njenih najeminentnejših predstavnikov kakor tudi s široko razvejano produkcijo številnih še danes manj znanih avtorjev in skupin v evropsko umetnostno konstelacijo vnesla pomembne novosti, ki še desetletja po uveljavitvi navdihujejo likovnike v njihovih prizadevanjih po konstrukciji univerzalne znakovne govorice, za katero verbalne eksplikacije ne bi bile več potrebne. Občasno vračanje k virom, pregledovanje sijajne zapuščine iz avantgardističnega fundusa ter neposredno spoznavanje njegove idejne in senzorične širine pa je nujen pogoj za umevanje umetnostnih in estetskih dispozitivov današnjega časa. Brane Kovič

DRUGE RAZSTAVE IN DOGODKI
Galerija Hest Maribor
11.4.1992 - 23.4.1992
MALA SLIKA
Razstava

Več
Galerija Hest 35
18.5.2006 - 1.6.2006
DAMJANA STOPAR, SLIKE
Razstava

Več
Galerija Hest Maribor
7.12.2011 - 7.12.2011

Božično-novoletna dobrodelna dražba

Več
Galerija Hest Ljubljana
3.4.1998 - 18.4.1998
BORIS ZAPLATIL
Razstava

Več